Kdo je bil dr. Rudolf Steiner?
Rudolf Steiner
(1861-1925) Avstrijski filozof in znanstvenik, ustanovitelj antropozofskega gibanja.
Rudolf Steiner je bil rojen avstrijskim staršem 25. februarja 1861 v Donjem Kraljevcu blizu Čakovca v tedanji avstroogrski monarhiji, danes na Hrvaškem. Zaradi slabo prevezane popkovnice je skoraj popolnoma izkrvavel. Pričakovali so njegovo rano smrt, zato je bil že dva dni po rojstvu krščen in 27.2. tudi vpisan v rojstno knjigo.
Čudežno je preživel in vstopil v to življenje kot bodoči najmogočnejši evropski jasnovidni raziskovalec duhovnih svetov, mislec, znanstvenik, filozof, raziskovalec in urednik Goethejeve zapuščine, utemeljitelj waldorfske pedagogike, teozof, ustanovitelj antropozofije, neumorni ponovni utemeljevalec ezoterike – moderne duhovne znanosti, utemeljitelj biodinamičnega kmetijstva, naravnega načina bio-dinamičnega prehranjevanja in zdravljenja, sociolog, arhitekt, umetnik, modrec, človekoljub.
Na Dunaju je študiral fiziko, kemijo, matematiko in naravoslovje. Doktoriral je iz filozofije z disertacijo »Resnica in znanost«. S pomočjo jasnovidnosti je začel povezovati uradno znanost z duhovno znanostjo. Nekaj časa je bil član teozofskega društva, potem pa je leta 1912 ustanovil antropozofsko društvo, leta 1913 pa Goetheanum, šolo duhovne znanosti, v Dornachu v Švici.
Antropozofija pomeni »znanje, pridobljeno skozi višji jaz človeka« (anthropos – človek; sofia – modrost). Leta 1919 je ustanovil prvo waldorfsko šolo v Stuttgartu (ime nosi po tovarni Waldorf-Astoria, kjer so bili zaposleni starši prve generacije otrok).
Steiner je učil, da je duhovni svet dosegljiv ustrezno razvitemu umu. Duhovna kapaciteta človeka je bila dolgo zastrta zaradi prevelikega posvečanja materializmu. Ponovno jo lahko zbudimo s pomočjo meditacije in koncentracije. Duhovna znanost antropozofije se dotika praktično vseh vidikov človekovega življenja, najbolj pa se je udejanjila skozi gibanje preko 100 waldorfskih šol v Evropi in ZDA, v antropozofski pedagogiki za zdravljenje duševno prizadetih, kot tudi preko biodinamičnega ekološkega kmetijstva, ki je danes razširjeno po celem svetu. Steiner je vztrajal, da moramo tudi duhovne vidike realnosti sistematično in znanstveno preučevati, seveda pa pri tem uporabljati tudi notranji uvid. Med drugim je govoril tudi o antimateriji, ki jo je uradna znanost potrdila kakih 50 let kasneje.
Waldorfska šola temelji na vzgoji otroka z vidika duhovne znanosti. Življenje nas uči, da ne moremo vzgajati otrok, če ne znamo vzgojiti sebe k temu, da bi bili nosilci človeškega dostojanstva, in se zavedali duha, ki se razvije v nas, če to le hočemo. Steiner je vzgajal učitelje v tem, kako naj vidijo v vsakem otroku posebno vprašanje, božansko uganko, ki jo mora vzgojitelj z ljubeznijo in s pridobljenim znanjem rešiti tako, da mladi človek najde samega sebe. Waldorfska šola spodbuja individualno nadarjenost ter dodeljuje prostovoljne naloge, ki naj bi spodbudile zanimanje.
Biodinamično kmetovanje temelji na znanju o »eteričnih formirajoč silah«. Poleg fizičnega nivoja, obstajata še eterični in astralni nivo (pa tudi višji nivoji) realnosti. Med rastlinskim in živalskim svetom poteka izmenjava dobrin, kot poteka izmenjava med eteričnim in astralnim svetom. Sama materija, iz katere so sestavljeni živi organizmi, je neživa, dokler je ne oživijo eterične sile. Tudi Zemlja, planeti in celo posamezni atomi so do neke mere živi in zavestni, saj imajo svoje eterično telo. Ko živi organizem odmre, se njegovi elementi vračajo zemlji (trdnim snovem), vodi (tekočinam), zraku (plinom) in ognju (plazmi, materiji ki je na meji med materialnim in eteričnim nivojem); hkrati pa se razgradi tudi eterično telo in se njegovi sestavni deli vračajo eterični masi. Iz razumevanja teh procesov je Steiner razvil preparate, ki se v homeopatskih razredčenjih dodajajo zemlji, gnojivom, humusu, in s kreativnimi oživljajočimi silami spodbujajo rast in razvoj pridelkov v skladu s kozmičnimi zakoni. Pri tem se upoštevajo tudi vplivi sonca, meseca in ostalih planetov osončja.
Steiner je napisal 28 knjig in imel preko 6.000 predavanj, ki so jih stenografsko zapisali njegovi privrženci in v katerih je natančno opisal »zgodovino kozmosa« in »modrost sveta«. Med drugim je napisal The Philosophy of Freedom (Filozofija svobode, 1894) in The Course of My Life (Smer mojega življenja, 1925).<