Kompostni preparati

Sonce oddaja toploto in svetlobo in brez tega ne bi bilo življenja. Tudi Luna ima svoje delovanje: povzroča plimo in oseko… Na podoben način, toda manj očitno, delujejo tudi vsi drugi planeti in zvezde.
Dr. Rudolf Steiner je opozoril, da pritekajo iz kozmosa sile, ki omogočajo življenje na Zemlji. To so na eni strani sile podsončnih planetov Merkurja, Venere in Lune, ki rastlinam posredujejo energije reprodukcije, torej sposobnost oblikovati dobro kaljivo seme ter na drugi sile vitalnosti, ki pritekajo od nadsončnih planetov Marsa, Jupitra in Saturna. Tu so še sile, ki pritekajo iz Zodiaka, traka zvezd stalnic, pred katerimi se gibajo planeti našega osončja – te sile imenujemo etre ali sile, ki oblikujejo življenje – pa tudi tri vrste sil, ki pritekajo iz globjega kozmičnega ozadja za zodiakom.
Zemljo v današnjem času obdaja onesnažena atmosfera, ki zmanjšuje dotok vitalnih sil iz kozmosa. Tudi razna sevanja, ki jih povzročajo sodobna tehnika kot npr. sateliti, radarji, televizija in telefonija, avionski promet… motijo učinkovanje sil iz kozmosa in povzročajo degeneracijo življenja na Zemlji. Prav zato je metoda, s katero preko kompostnih preparatov pritegujemo iz kozmosa sile življenja, ki jih potem preko komposta posredujemo rastlini in s tem v prehrano, izjemno pomembna.
Kompostni preparati posredujejo gnoju sposobnost, da zemljo oživlja, rastlinsko rast pa spodbuja tako, da se rastline zdravo razvijajo in rodijo dobro kaljivo seme.
Kompostni preparati so predstavniki teh energij:
– kopriva energij Sonca,
– kamilica reprodukcijskih energij podsončnega toplotnega Merkurja,
– rman reprodukcijskih energij podsončne svetlobne Venere,
– hrastovo lubje vitalnih nadsončnih energij vodnega Marsa,
– regrat vitalnih energij nadsončnega svetlobnega Jupitra in
– baldrijan vitalnih energij nadsončnega toplotnega Saturna.

Apnenčaste kamenine v zemlji privlačijo v zemljo energije podsončnih planetov, kremenaste pa sile nadsončnih planetov iz svojih globin sevajo nazaj v zgornji sloj plodne zemlje. Energije učinkujejo, če se v zemlji odvijajo procesi nastajanja gline. Ko je proces prepariranja kompostnih preparatov končan, so v njih strnjene energije določene kvalitete iz štirih kraljestev narave: rastlin (zdravilno zelišče), živali ( določene živalske ovojnice ), elementa kozmosa in mineralnega sveta ( s tem, kdaj preparati v Zemlji zorijo in katerim silam Zemlje in kozmosa so tedaj izpostavljeni) in človeka, ki kot edino bitje z razumom in sposobnostjo ljubezni, preparate ob pravem času in na pravi način izdela in uporabi ter skuša z opazovanjem razumeti smisel in poslanstvo vsakega od prisotnih elementov in učinkovanje preparatov.

Vir: Meta Vrhunc, Preparati, Založba Ajda Vrzdenec.

Rmanov preparat 502

Rmanov preparat predstavlja energije podsončnega svetlobnega planeta Venere (reprodukcija) in ureja s svojim žveplom v tleh procese kalija in dušika.
Potrebujemo cvetove rmana (Achillea millefolium) in mehur evropskega jelena (mehur živali moškega spola). Če smo mehur dobili že prej, ga napihnemo, posušimo in do uporabe shranimo v polivinilasti vrečki v šoti; tako je varen pred mrčesom.
Rmanove cvetove nabiramo ob sončnih dnevih za plod. Vsi cvetovi v socvetju morajo biti popolnoma razcveteni, pravzaprav že malo postarani. Cvetje posušimo in shranimo do pomladi. Tedaj, najkasneje ob kresu, suhe cvetove iz prejšnjega leta rahlo navlažimo s čajem iz cele rmanove rastline, suh mehur pa nekaj minut namakamo v deževnici. Vrh mehurja odrežemo, da dobimo za dva prsta veliko odprtino in s pomočjo lijaka in palice napolnimo mehur z rmanom. Poln mehur naj bo okrogle oblike. Odprtino zavežemo z nekoliko daljšo vrvico in mehurje obesimo na zračnem, sončnem kraju, morda pod južno stran ostrešja. Mehurji se ne smejo dotikati, ne med seboj, ne česa drugega. Za zaščito pred pticami, jih obdamo z žičnato mrežo.
Jeseni okrog Mihelovega mehurje zakopljemo v humozno zemljo približno 30 cm globoko. Mesto za jamo naj bo takšno, kot bi ga poiskali za zorenje preparata gnoj iz roga. Jamo najprej obložimo s svežimi bezgovimi vejami, kar ščiti mehurje pred mišmi. Na veje nasujemo tanko plast prsti, jo prekrijemo z grobo tkano vrečo iz naravnih vlaken in nanjo položimo mehurje.
Nato mehurje pokrijemo z nekaj zemlje, nanjo znova položimo vrečo, pa spet bezgove veje in morda še nekaj deščic. Vreča v tleh do spomladi skoraj povsem razpade, ostane le mreža niti, po kateri pri odkopavanju laže najdemo mejo med preparati in prstjo.
Mehurje izkopljemo spomladi, v času kot izkopljemo gnoj iz roga. Dan je naveden v Setvenem pripročniku. Pri izkopavanju smo zelo previdni, na koncu delamo prav po "arheološko" s prsti, saj je mehur postal zelo krhek. Preparat izkopljemo skupaj z nekaj zemlje, ki se mehurja dotika.
Rmanove cvetove vzamemo iz mehurja in osušimo. Preparat iz rmana shranimo v šoti.

Uporaba

Za prepariranje kompostnega kupa ali gnojnice in izdelovanje preparata iz kravjeka po Mariji Thun oz. brezove jame. Zelo priporočljiva je kopel za semena rži in trave: malo kavno žličko preparata mešamo v 3 litrih mlačne vode močno 5 minut; mešanico pustimo stati 24 ur, le občasno jo premešamo.
Premešamo tudi pred uporabo. Rž ali seme trave navlažimo, premešamo, pustimo da malo stoji, osušimo in sejemo.

Vir: Meta Vrhunc, Preparati, Založba Ajda Vrzdenec.

Kamilični preparat 503

Je predstavnik podsončnih toplotnih energij planeta Merkur (reprodukcija). Kamiličin preparat ureja v tleh procese kalcija. Prsti posreduje sile zdravja, gnoju pa stabilnost dušika.
Potrebujemo cvetne glavice prave kamilice (Chamomilla recutita) in goveje srednje črevo. Kamilične cvetove nabiramo zjutraj ob sončnem vremenu ob dnevih za cvet. Cvetovi naj bodo mladi. Če se v njih naselijo črvički ali cvet že preide v seme, kamilica ni uporabna. Cvetove posušimo v senci in spravimo do Mihelovega: lahko uporabimo tudi uvenele sveže nabrane cvetove, če kamilica še cveti. Pri izdelovanju preparata suhe cvetove rahlo navlažimo s kamiličnim čajem in z njimi napolnimo kose govejega srednjega črevesa. Črev ne obračamo, solimo ali umivamo, le vsebino iztisnemo. Če kravo koljemo prej, lahko črevo do uporabe napihnemo in posušimo. Pri polnjenju črevo na enem koncu zavežemo, skozi drugi konec vtaknemo večji lijak in nanj naberemo črevo. Vlažne kamilice polnimo v črevo s pomočjo okrogle palice, ki je debela kot odprtina v lijaku. Napolnjeno črevo zavežemo še na drugem koncu in "klobase" za kak dan obesimo, da se koža posuši in sklene okoli vsebine.
Preparat zakopljemo jeseni okrog Mihelovega na podoben način kot rmanovega. Morda bomo v tla zabili debelejšo palico za označevanje mesta in okrog nje navili "klobase" s kamilico. Na ogroženih mestih lahko črevo s kamilico spravimo v lončeni lonec, poveznemo nanj še enega in tako zaprto kamilico zakopljemo. Po dr. Steinerju je za jamo zlasti primeren kraj, na katerega kolikor mogoče dolgo sije sonce, hkrati pa pozimi tam najdlje obleži sneg. Jamo zaščitimo z mrežo, paleto ali kamenjem, da psi ali lisice ne izkopljejo črev.
Preparat izkopljemo spomladi. Dan, ko so preparati zreli, je naveden v Setvenem priročniku. Pri izkopavanju moramo paziti še bolj, saj je goveje črevo v času prepariranja skoraj razpadlo. Preparat hitro posušimo in shranimo v šoto.

Vir: Meta Vrhunc, Preparati, Založba Ajda Vrzdenec.

Koprivov preparat 504

Preparat iz hrastovega lubja 505

Preparat iz hrastovega lubja zastopa sile vitalnosti nadsončnega vodnega planeta Marsa. Preko komposta tla harmonizira in preprečuje bolezni, ki utegnejo nastati zaradi preveč bujne rasti.
Preparat izdelujemo iz grobega zunanjega lubja pecljatega hrasta (Quercus robur), ki ga prepoznamo po dolgem peclju pri želodu in sedečem listu, tako, da lubje zori v lobanji domače živali. Najbolj primerna je lobanja goveda, lahko pa uporabimo tudi lobanjo konja, koze, ovce ali svinje.
Lubje nabiramo na dan za korenino v septembru. Deblo debelejšega pecljatega hrasta očistimo z žično ščetko, nato pod deblom razprostremo tkanino in vanjo nastrgamo grobo zunanje lubje s strgalom za luščenje debel. Zeleno lubje s kambijem ni primerno. Lubje drobno zdrobimo ali naribamo.
Okrog Mihelovega, ko zakopavamo preparate, si priskrbimo svežo lobanjo domače živali, ponavadi govejo. Skozi odprtino na zatilju najprej previdno odstranimo možgane z žico, nato možgansko votlino speremo z močnim vodnim curkom.
Možganska opna naj ostane v glavi. V možgansko votlino nato z leseno palico natlačimo suho, zdrobljeno lubje. Luknjo zapremo s koščki kosti in glino. Če je mesar lobanjo prežagal, lahko napolnimo možgansko votlino ter tudi sinusne. Tudi te skrbno zamažemo z glino in glavo povežemo z žico.
Lobanjo zakopljemo v istem času kot druge kompostne preparate, to je okrog Mihelovega. Pripravimo približno 30 cm globoko luknjo na mestu, kjer so močvirske razmere, npr. v rastlinski mulj ob ustju reke ali potoka. Pomembno je, da pozimi čez zakopane glave curlja deževnica ali snežnica. Seveda pazimo, da zakopanih glav ne bi odnesla narasla voda. Če v bližini ni močvirskih razmer, pripravimo rastlinski mulj v lesenem sodu ali v z glino zatesnjeni betonski cevi. Čez leto polnimo posodo z rastlinsko maso in deževnico in jeseni v tak mulj položimo lobanjo s hrastom. Čez posodo napeljemo meteorno vodo iz strehe.
Pazimo, da pozimi, zaradi zmrzali, posoda ne poči. Lobanje izkopljemo spomladi, v času kot druge preparate in iz votlin previdno izpraskamo preparat. Suhega shranimo kot druge preparate v keramični posodi v šoti. Za prepariranje kompostnega kupa ali gnojnice in izdelovanje preparata iz kravjeka po Mariji Thun oz. brezove jame.
Uporaben je tudi kot kopel za seme ovsa, solate, krompirja, dalij. Pripravimo jo tako kot kopel iz rmana.

Vir: Meta Vrhunc, Preparati, Založba Ajda Vrzdenec.

Regratov preparat 506

Baldrijanov preparat 507

Baldrijanov preparat je koncentrat sil Saturna, ki oddaja sile vitalnosti in deluje s toploto. Preparat ureja procese fosforja, rastlinam daje sposobnost, da s fosforjem, ki je na razpolago, bolje gospodarijo.
Preparat izdelujemo iz cvetov pravega baldrijana (Valeriana officinalis). Baldrijanov preprat ne potrebuje živalske ovojnice, pa tudi zorenja v zemlji ne. Preparat izdelamo tako, da zgodaj zjutraj na dan za cvet, naberemo pravkar razcvetela, še rosna socvetja baldrijana. Cvetove neposredno po nabiranju drobno sesekljamo ali zmeljemo (pri tem lahko uporabimo tudi mesoreznico ali multipraktik) in iz njih izstisnemo sok. Zmleto cvetje lahko prelijemo z velikonočno vodo in ga stisnemo naslednje jutro. Sok precedimo in ga natočimo prav do vrha v rjave stekleničke. Te zapremo z gumijastimi zamaški in postavimo na hladno temno mesto (ne v hladilnik!). Po šestih tednih, ko je vrenje končano, stekleničke pregledamo. Preparat je uspel, če je rjavordeče barve ter močnega, kiselkastega vonja. Ne sme smrdeti po gnilobi! Preparat, ki smrdi, izločimo.
Razredčenega vlijemo ali v brezovo jamo ali na kompost. Če se je na kateri od stekleničk oblikovala plesen, to previdno odstranimo; če se je nabralo veliko usedlin, preparat brez teh prelijemo v drugo stekleničko na dan za cvet. Ko stekleničke dokončno zapremo, jih spravimo v temen in hladen prostor. Občasno jih pregledamo. Preparat med skladiščenjem zori in je uporaben več let.
Vzamemo mlačno vodo, ki ji dodamo nakaj kapljic baldrijanovega preparata na vsak liter; močno mešamo 15 minut, nekaj časa v eno, nekaj časa v drugo smer. Zmešan preparat upor za prepariranje kompostnega kupa ali gnojnice in izdelovanje preparata iz kravjeka po Mariji Thun oz. brezove jame.

Uporaba

proti zmrzali tako spomladi kot jeseni: proti večeru pred pričakovano zmrzaljo zmešamo in škropimo v krošnje dreves ali na kulture, ki jih želimo zaščititi.
za obilnejše cvetenje: škropimo npr. jagode ali cvetje kot omenjeno zgoraj, kadarkoli na dan za cvet
za hitrejše kaljenje na še mrzli zemlji: škropimo zemljo pred sejanjem.
za povečanje pridelkov žit: pripravljeno škropivo škropimo trikrat v času vegetacije na posevke žit
za kopeli za semena pšenice, krmne pese, sladkorne pese, pora, čebule, paradižnika, zelene, krompirja (na predpisan način zmešamo jedilno žlico preparata iz baldrijana z litrom mlačne vode) uporabimo takoj.

Vir: Meta Vrhunc, Preparati, Založba Ajda Vrzdenec.